<rss version="2.0" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"   xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/"> 
<channel> 
        <lastBuildDate>Fri, 08 May 2026 16:04:18 +0200</lastBuildDate>
	<title>Slo-Tech</title> 
	<link>https://slo-tech.com</link> 
	<description>Slo-Tech novice RSS feed</description> 
	<pubDate>Fri, 08 May 2026 16:04:18 +0200</pubDate> 
<item><title>Musk se bi lahko izmuznil s pla&#269;ilom enega odstotka od&#x161;kodnine</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853342</link><content:encoded><![CDATA[Ko je Elon Musk leta 2022 pridobil devetodstotni delež v Twitterju, tega v 10 dneh ni razkril Agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC). To mu je omogočilo, da je pod radarjem še naprej kopičil delnice podjetja, za katere je po oceni SEC plačal 150 milijonov dolarjev manj, kot če bi v skladu z zakonom priglasil koncentracijo. Kasneje istega leta je Musk prevzel celotno podjetje. Zaradi nepriglasitve je januarja lani prejšnja ameriška administracija vložila tožbo, v kateri zahteva plačilo 150 milijonov dolarjev, kolikor je Musk neupravičeno pridobil. V skladu z zakonodajo za tovrstno kršitev ni bistveno, ali je namerna ali nenamerna.

SEC je primer preiskoval kar tri leta, zato je bila tožba vložena šele lani, tik pred prisego nove administracije, s katero ima Musk prisrčne odnose. Tožbo je SEC vložil na sodišče v prestolnici, čeprav si je Musk prizadeval, da bi postopek potekal v Teksasu. Nato je neuspešno skušal doseči, <a href="https://storage.courtlistener.com/recap/gov.uscourts.dcd.276446/gov.uscourts.dcd.276446.32.0.pdf">da bi primer zavrgli</a>. Prvotno je bil tožena stranka Elon Musk, nova administracija pa je to spremenila in <a href="https://www.wsj.com/finance/regulation/sec-settles-lawsuit-against-elon-musk-over-twitter-share-purchases-0d7dc1c0">sedaj toži sklad</a> (Elon Musk Revocable Trust). Osebno Musk ni več odgovoren.

A kot kaže je Muskov sklad ne bo hudo skupil. Pravosodno ministrstvo predlaga <a href="https://storage.courtlistener.com/recap/gov.uscourts.dcd.276446/gov.uscourts.dcd.276446.48.1_2.pdf">poravnavo</a>, po kateri bi sklad plačal vsega 1,5 milijona dolarjev. Če bo zvezno sodišče predlog sprejelo, Musk kazni praktično ne bo občutil.[st.slika 76360]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76360.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853342</guid><pubDate>Tue, 05 May 2026 23:04:44 +0200</pubDate></item><item><title>Notepad++ za Mac, ki to ni bil</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853336</link><content:encoded><![CDATA[Konec aprila je internet obkrožila <a href="https://web.archive.org/web/20260429083840/https://www.macrumors.com/2026/04/29/notepad-plus-plus-editor-comes-to-mac/">vest</a>, da je legendarni urejevalnik besedil Notepad++ za Windows po dveh desetletjih dobil tudi <a href="https://notepad-plus-plus.org/news/npp-trademark-infringement/">inačico za Mac</a>. Izkazalo se je, da je resnica bolj komplicirana, končni izid pa precej preprost. Uradne aplikacije Notepad++ za Mac ni, temveč gre za neposrečeno kopijo, ki z izvirnikom nima veliko skupnega.

Notepad++ je odprtokoden in bi ga lahko na platformo Mac prepisal kdorkoli. Razvijalec verzije za Windows, Don Ho, je pojasnil, da sam ni nikoli pripravil verzije Mac niti kogarkoli pooblastil, da to stori. Verzijo za Mac je napisal Andrey Letov, ki je po Hojevih besedah nepooblaščeno uporabil blagovno znamko Notepad++. Ta je namreč za razliko od kode zaščitena. Ho je dejal, da je njegova poteza zavajajoča, neprimerna, nespoštljiva. 

<a href="https://github.com/notepad-plus-plus/notepad-plus-plus/issues/17982#issuecomment-4347477621">Izkazalo se je</a>, da je Letov pred izidom pisal Hoju, ki pa se na njegovo sporočilo ni odzval. Letov <a href="https://github.com/notepad-plus-plus/notepad-plus-plus/issues/17982#issuecomment-4360203916">trdi</a>, da ni želel dajati vtisa, da je Ho kakorkoli povezan s projektom, sam pa da je dejansko prinesel Notepad++ na Mac. Ho še vedno <a href="https://github.com/notepad-plus-plus/notepad-plus-plus/issues/17982#issuecomment-4371349702">zahteva</a>, da spremeni ime, kar bo Leto tudi storil. Poleg imena NextPad++ bo poiskal tudi nov logotip.

Ho opozarja, da je nalaganje nepreverjenih verzij varnostno problematično. Letov na svoji strani piše, <a href="https://aletik.me/about/">da se ukvarja s programiranje z umetno inteligenco</a>, kar samo po sebi ni problematično. Je pa nenavadno, da so se vsi njegovi prispevki zgodili marca in aprila. Prenos na Mac, ki je izveden z umetno inteligenco, pač ne more biti delo skupnosti, kot ga naziva Letov.

[st.slika 76358]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76358.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853336</guid><pubDate>Tue, 05 May 2026 23:02:50 +0200</pubDate></item><item><title>Avtorji in scenaristi umetne inteligence ne morejo dobiti oskarjev</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853338</link><content:encoded><![CDATA[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik, ki vsako leto podeljuje prestižne filmske nagrade oziroma oskarje, je z najnovejšo spremembo pravil <a href="https://www.bbc.com/news/articles/cx21dl3v7d3o">onemogočila kandidature izdelkov umetne inteligence</a>. Akademija bo imela možnost zahtevati dodatne informacije o uporabi umetne inteligence in človeškega avtorska pri pripravi filmov, ki kandidirajo za nagrade.

Scenariji morajo biti izdelek človeka, da bo film lahko kandidiral za nagrado za najboljši scenarij. Tudi igralci morajo biti ljudje, ne pa generativni modeli. Tilly Norwood <a href="https://www.cbsnews.com/news/theres-a-new-face-in-hollywood-generated-by-ai/">ne obstaja in tako ne more dobiti oskarja</a>. Podobno velja tudi za Vala Kilmerja, ki je lani umrl in ga želijo poustvariti v filmu <a href="https://slo-tech.com/novice/t852922">As Deep as the Grave</a>.

Ni pa Akademija popolnoma prepovedala vsakršne uporabe umetne inteligence v filmih. V drugih kategorijah njega uporaba ne bo vplivala na ocene filma, so dejali. Tehnologija se pač plazi v filme in podobne debate so bile tudi o uporabi računalniške grafike (CGI) pred desetletji. Kdo ve, morda bomo v prihodnosti dobili tudi oskarja za najboljšo uporabo umetne inteligence.

<a href="https://press.oscars.org/news/awards-rules-and-campaign-promotional-regulations-approved-99th-oscarsr">Druge spremembe</a> pravil se nanašajo <a href="https://variety.com/2026/film/awards/oscars-rule-changes-ai-acting-nominations-international-1236734659/">na glasovanje in tehnično izvedbo</a>.[st.slika 76359]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76359.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853338</guid><pubDate>Tue, 05 May 2026 23:01:41 +0200</pubDate></item><item><title>GameStop za Ebay ponuja 56 milijard dolarjev</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853316</link><content:encoded><![CDATA[GameStop je tudi uradno ponudil 55,5 milijarde dolarjev za prevzem Ebayja, kar predstavlja skoraj 25-odstotno premijo glede na tečaj delnice pred začetkom špekulacij. V odzivu eBay <a href="https://www.prnewswire.com/news-releases/ebay-confirms-receipt-of-unsolicited-proposal-from-gamestop-302761245.html">sporoča</a>, da bodo prevzemno ponudbo temeljito proučili. Dodali so, da GameStop pred tem ni stopil v stik z Ebayem in da niso imeli nobenih pogovorov o prevzemu. GameStop vztraja, da bo prevzem izpeljal, bodisi s privoljenjem uprave ali brez njega, neposredno s ponudbo delničarjem.

A GameStop je precej manj gostobeseden o financiranju. V bilancah imajo okoli 9,4 milijarde denarja in ekvivalentov, preostanek pa bodo zbrali s posojili. Drugo polovico pa bo GameStop financiral z lastnimi delnicami. Razlog za tako velikopotezne načrte je seveda ogromen bonus, ki ga lahko dobi GameStopov direktor Ryan Cohen, če se tržna kapitalizacija podjetja povzpne na 100 milijard dolarjev. Dobi lahko do 35 milijard dolarjev.

V ZDA ima GameStop trenutno okoli 1600 fizičnih lokacij, ki jih želijo integrirati z Ebayem. Tako bi lahko te trgovine delovale kot vozlišča za prevzem naročenega blaga, preverjanje oddanega blaga ipd.

[st.slika 76349]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76349.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853316</guid><pubDate>Tue, 05 May 2026 17:18:22 +0200</pubDate></item><item><title>Linux dobiva gonilnik za HDMI 2.1</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853319</link><content:encoded><![CDATA[Po večletnem čakanju je Linux končno dobil odprtokodni gonilnik za HDMI 2.1. Prispel je v odprtokodni gonilnik Nouveau in AMD-jev gonilnik Radeon AMDGPU. S tem prihaja podpora za Fixed Rate Link (FRL), ki ga je uvedel HDMI 2.1 in je nujen za hitrejši prenos podatkov.

HDMI Forum je več let blokiral podporo za HDMI 2.1 v Linuxu, <a href="https://www.phoronix.com/forums/forum/phoronix/latest-phoronix-articles/1631149-amd-posts-hdmi-2-1-frl-patches-for-their-amdgpu-linux-driver#post1631245">kar se bo sedaj spremenilo</a>. Prejšnji petek je AMD-jev Harry Wentland <a href="https://lore.kernel.org/amd-gfx/20260501140441.41068-1-harry.wentland@amd.com/">objavil</a>, da s podporo za HDMI FRL prihajajo višje ločljivosti, dinamični HDR in druge funkcije, kot na primer spremenljiva hitrost osveževanja.

Še vedno gre le za del novih funkcionalnosti, ki jih omogoča novi HDMI, saj bo najbolj manjkala prav DSC (Display Stream Compression). Wentland zagotavlja, da tudi to že preizkušajo in jo bodo dodali kasneje. Še vedno ni znano, kako bo HDMI Forum sprejel te spremembe in ali bodo dovolili oglaševanje naprav in sistemov kot združljivih s HDMI 2.1. A prvi korak je velik.[st.slika 76355]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76355.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853319</guid><pubDate>Tue, 05 May 2026 17:17:55 +0200</pubDate></item><item><title>Tretjina mladih Oto&#269;anov &#382;e na&#x161;la obvoz mimo preverjanja starosti</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853320</link><content:encoded><![CDATA[Čeprav so na Otoku na internetu uvedli preverjanje starosti, ki za uporabo družbenih omrežij trenutno postavlja mejo na 13 let, za dostop do pornografskih vsebin pa na 18 let, številnih mladih to ne ovira. <a href="https://www.internetmatters.org/hub/research/online-safety-act-report-2026/">Raziskava Digital Wellbeing Index</a> je med drugim pokazala, da Online Safety Act ni huda ovira. Še več, kar eden izmed šestih staršev je svojim otrokom pomagal obiti preverjanje starosti, vsak tretji otrok pa to stori sam.

Na vzorcu tisoč otrok so ugotovili, da jih 46 odstotkov meni, da je preverjanje starosti neučinkovito in ga je možno enostavno pretentati, 32 odstotkov pa je to že storilo. Polovica otrok je na internetu že srečala škodljive vsebine.

Najenostavnejši način za obvod je vnos lažnega datuma rojstva, sledijo pa uporaba profila, ki pripada nekomu drugemu, uporaba naprave nekoga drugega, zasebna navidezna omrežja (VPN), uporaba tujih osebnih dokumetov in celo uporaba predrugačenih slik. V nekaterih primerih je bilo dovolj, da je otrok na svojo sliko narisal brke, pa ga je platforma ocenila kot 15-letnika.

Regulator Ofcom se je odzval z besedami, da raziskava še dodatno kaže, zakaj je regulativna pomembna. Brez omejitev bi se lahko otroci prebili do škodljivih vsebin, šibke in tehnično slabe omejitve pa so neustrezne. Poudarjajo, da so za izvajanje preverjanja odgovorni ponudniki storitev.

[st.slika 76356]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76356.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853320</guid><pubDate>Tue, 05 May 2026 17:17:48 +0200</pubDate></item><item><title>Kitajski imperij obnovljivih virov energije zaradi vojne na Bli&#382;njem vzhodu hitro raste</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853299</link><content:encoded><![CDATA[Vojna na Bližnjem vzhodu je omejila ponudbo nafte in močno dvignila cene fosilnih goriv, kar je pospešilo iskanje alternativnih virov, zlasti obnovljivih. Absolutni vladar na tem področju je Kitajska, ki je svoj <a href="https://edition.cnn.com/2026/04/26/energy/china-clean-energy-exports-intl-hnk">primat v minulih mesecih še okrepila</a>. Izvoz sončnih celic, baterij in električnih vozil je namreč zrasel.

Britanska neprofitna energetska organizacija Ember je <a href="https://ember-energy.org/latest-updates/chinese-solar-exports-double-in-a-month-to-hit-record-high-amid-energy-crisis/">izračunala</a>, da je marca kitajski izvoz dosegel rekordne vrednosti. Kitajci so izvozili za 68 GW sončnih panelov, kar je 50 odstotkov več od dosedanjega rekorda, ki so ga postavili avgusta lani. Kar petdeset držav je postavilo uvozne rekorde, največ v Aziji in Afriki, ki sta tudi najmočneje občutili zaprtje Hormuške ožine za izvoz nafte iz Zaliva. Najvišjo rast so beležili v Nigeriji, Keniji, Etiopiji in Indiji. Izvozili so tudi za 10 milijard dolarjev baterij.

Skupni izvoz sončnih celic, baterij in električnih avtomobilov je marca narasel za 70 odstotkov. Izvoz električnih avtomobilov je v primerjavi z lanskim marcem za 140 odstotkov večji. K temu je prispevala tudi kitajska davčna ureditev, saj so se aprila iztekle davčne subvencije za električna vozila na Kitajskem.[st.slika 76353][st.slika 76354]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76353.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853299</guid><pubDate>Sun, 03 May 2026 21:02:15 +0200</pubDate></item><item><title>Pretihotapljeni Starlinkovi terminali v Iranu zagotavljajo internet</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853298</link><content:encoded><![CDATA[V Iranu, kjer je dostop do interneta praktično nemogoč, <a href="https://www.bbc.com/news/articles/cvgzk91leweo">si prebivalci pomagajo s pretihotapljenimi terminali za dostop do satelitskega omrežja Starlink</a>. Uradni dostopni do interneta so oblasti pristrigle med januarskimi protesti, nato sprostile, po začetku ameriško-izraelskih napadov 28. februarja pa so omejitve še zaostrile. Trdijo, da je to nujno za preprečevanje vohunjenja in kibernetskih napadov. Zato so se hitro pojavile organizirane skupine, ki v državo tihotapijo satelitske krožnike za Starlink.

Novinarji <em>BBC</em> so govorili z enim članom skupine, ki v državo prinaša terminale. Ti so najzanesljivejši način za dostop do interneta, vsak pa nudi povezljivost več ljudem v bližini, saj vzpostavi dostopno točko Wi-Fi. Povedal je, da jih kupujejo v tujini in nato na zapleten način pretihotapijo v državo. Že januarja je bilo v državi vsaj 50.000 terminalov za Starlink, danes jih je še več, pa čeprav je njihova uporaba prepovedana. Kdor v državo prinese več kot 10 terminalov, mu grozi 10 let zapora. Minuli mesec so v zvezi s tem aretirali vsaj štiri ljudi, med njimi dva tuja državljana.

Uradni dostop do omrežja je dvojen. Vsakdo ima dostop do nacionalnega omrežja, ki omogoča e-bančništvo, lokalni Uber, dostavo hrane in podobno. Tuje strani in storitve, kot so Instagram, YouTube ali WhatsApp, so dosegljive le na mednarodnem internetu, ki je večinoma izključen.
[st.slika 76351]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76351.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853298</guid><pubDate>Sun, 03 May 2026 21:02:08 +0200</pubDate></item><item><title>Konec neke ere: Ask.com</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853297</link><content:encoded><![CDATA[Padel je še en izmed tehnoloških velikanov iz prejšnje dobe, ki se je rodil še v stari dobi, pred pokom balončka dot-com. Spletna stran ask.com, ki se je do leta 2006 sicer imenovala AskJeeves.com, je obstajala od leta 1996 do 1. maja 2026. Prvikrat so jo že pred dvema desetletjema ogrozili že spletni iskalniki, nato spletni forumi in na koncu še umetna inteligenca. Lasntik InterActiveCorp se je odločil, da je konec.

Ni toliko presenečenje, da je Ask.com ugasnil, kot je bil doslej še vedno živ. Ask.com je bil ostanek neke zelo drugačne dobe, interneta s preloma tisočletja, ko so bili spletni iskalniki še precej primitivnejši. Leta 2010 je Ask.com prenehal razvijati lastna iskalna orodja in je zadnjih 16 let stagniral. Ves čas je bilo jasno, <a href="https://techcrunch.com/2010/09/29/diller-ask-com-has-no-value-inside-of-iac/">da visoke dodane vrednosti nima</a>. Kakor je Google zasenčil Alta Visto, je padel tudi Ask.com.

Ask.com je bil v nekaterih pogledih pionir, saj je že zgodaj omogočil iskanje v naravnem človeškem jeziku - še preden so obstajali veliki jezikovni modeli. Odločil se je, da jih ne bo uporabil, in na koncu je potegnil krajšo.



[st.slika 76350]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76350.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853297</guid><pubDate>Sun, 03 May 2026 17:39:19 +0200</pubDate></item></channel> 
</rss> 