<rss version="2.0" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"   xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/"> 
<channel> 
        <lastBuildDate>Thu, 25 Jun 2026 14:50:17 +0200</lastBuildDate>
	<title>Slo-Tech</title> 
	<link>https://slo-tech.com</link> 
	<description>Slo-Tech novice RSS feed</description> 
	<pubDate>Thu, 25 Jun 2026 14:50:17 +0200</pubDate> 
<item><title>GTA VI bo stal 80 dolarjev</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854858</link><content:encoded><![CDATA[Rockstar Games je ob začetku predprodaje igre <em>Grand Theft Auto VI</em> razkril, da bo igra stala 80 dolarjev v običajni različici, medtem ko bo dražja verzija (<em>Ultimate Edition</em>) z nekaj dodatnimi vsebinami stala 100 dolarjev. Fizična verzija, torej v škatli, bo na voljo od 12. novembra, sama igra pa izide 19. novembra.

A fizična verzija v škatli bo bolj ali manj prazna škatla. V njej ne bo nobenega ploščka z igro, temveč zgolj koda za prenos s spleta. To je slaba novica za vse kupce, ki bi si res želeli lastiti igro, ne le licence za igranje, ter tudi za dolgoročno hranjenje, predvsem pa vzpostavlja škodljiv zgled. Večina iger se sicer že danes proda digitalno, <a href="https://www.capcom.co.jp/ir/english/data/pdf/explanation/2025/full/explanation_2025_full_02.pdf">po nekaterih podatkih več kot 90 odstotkov</a>. Številne konzole, kot so PlayStation Pro, Xbox Series S in Steam Machine, sploh nimajo več reže za fizične medije. Prednosti digitalne distribucije obstajajo in jih ne gre zanikati.

Kadar pa je to edina možnost lastništva, postanejo pomanjkljivosti izrazitejše. Iger ni mogoče enostavno prodati naprej, posoditi ali kako drugače deliti. Predvsem pa smo prepuščeni muham založnika, ki lahko svoje strežnike kadarkoli ugasne. Rabljene igre pa očitno čez 10 let na bolšjem sejmu ne bo mogoče kupiti. Izključno v digitalni verziji sta na primer izšli tudi <em>Fallout 4 Anniversary Edition</em> and<em> Skyrim Anniversary</em> za Nintendov Switch 2.[st.slika 76459]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76459.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854858</guid><pubDate>Thu, 25 Jun 2026 10:24:03 +0200</pubDate></item><item><title>Bela hi&#x161;a na telefone zveznih uslu&#382;bencev namestila propagandno aplikacijo</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854859</link><content:encoded><![CDATA[Bela hiša je že marca letos <a href="https://www.whitehouse.gov/releases/2026/03/new-white-house-app-delivers-unparalleled-access-to-the-trump-administration/">pripravila svojo aplikacijo,</a> ki naj bi Američanom približala predsednika in celotno administracijo kot še nikoli. Z njo jo obljubljajo pomembne novice, prenose novinarskih konferenc, izjav in drugih pomembnih dogodkov ter tudi komunikacijo s predsednikom, ki ga avtomatično <a href="https://xcancel.com/AaronParnas/status/2061508283278467095">nagovori kot najboljši predsednik vseh časov</a>. Dva meseca pozneje se je Bela hiša odločila, da bodo aplikacijo avtomatično namestili na vse službene telefone zaposlenih v zvezni javni upravi. <a href="https://www.wired.com/story/story/government-workers-cant-get-the-white-houses-app-off-their-phones/">Težava je, da je ti ne morejo odstraniti</a>.

Zaposleni na več ministrstvih <a href="https://www.wired.com/story/story/government-workers-cant-get-the-white-houses-app-off-their-phones/">so za Wired anonimno povedali</a>, da se je aplikacija nekega dne preprosto znašla na njihovih telefonih. Tudi ko so jo izbrisali, se je čez nekaj trenutkov ponovno pojavila. V aplikaciji lahko uporabniki vidijo objave Bele hiše na X-u, predsednikove objave na lastnem družbenem omrežju Truth Social, posnetke na TikToku, Instagramu in drugih platformah. V novičarskem delu aplikacije so javne najave iz Bele hiše, pa tudi posamezni članki iz medijev, med katerimi so tako uveljavljeni mediji (Reuters) kot tudi Trumpu naklonjeni (Fox, Breitbart). Številni zaposleni aplikacijo označujejo kot propagando.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Olivia Wales je dejala, da aplikacija ne zahteva prijave ali računa. Da so na službenih telefonih nameščene službene aplikacije, pa je po njenem mnenju povsem običajna praksa, saj te zaposlenim omogočajo lažje opravljanje delovnih nalog. To je v teoriji res, ni pa jasno, na kakšen način to počne omenjena aplikacija. Problematično je tudi pomanjkanje zasebnosti, saj aplikacija <a href="https://www.notus.org/technology/trump-white-house-app-cybersecurity">deli</a> uporabnikovo lokacijo in naslov IP. Pri izdelavi aplikacije <a href="https://www.notus.org/technology/trump-white-house-app-cybersecurity">je sodelovalo</a> celo neko rusko podjetje.

[st.slika 76460][st.slika 76461]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76460.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854859</guid><pubDate>Thu, 25 Jun 2026 10:23:57 +0200</pubDate></item><item><title>Micron po&#269;etveril prihodke</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854862</link><content:encoded><![CDATA[Micron <a href="https://investors.micron.com/news-releases/news-release-details/micron-technology-inc-reports-record-results-third-quarter">je včeraj razkril poslovne rezultate minulega četrtletja</a>, ki so že tako optimistična pričakovanja analitikov še presegli. Delnica podjetja je poskočila za 15 odstotkov, potem ko je v letu dni pridobila več kot 700 odstotkov. Micronova tržna kapitalizacija je že presegla bilijon in trenutno znaša 1180 milijard dolarjev.

V minulem četrtletju so se prihodki povečali z 9,3 milijarde dolarjev v enakem obdobju lani na 41,5 milijarde dolarjev. V primerjavi s prvim letošnjem četrtletjem pa to predstavlja 74-odstotno rast. Čisti dobiček je dosegel 28,2 milijarde dolarjev, denarni tok pa je znašal 25,4 milijarde dolarjev. Podjetje, ki je še lani imelo bruto maržo 37 odstotkov, se lahko nenadoma pohvali s 85-odstotno maržo.

Eksplozivna rast prihodkov in dobička je seveda posledica norega povpraševanja po pomnilniku, ki ga poganja gradnja novih podatkovnih centrov za potrebe umetne inteligence. Micron je poleg Samsunga in SK Hynixa eno izmed treh podjetij, ki proizvaja najzmogljivejše pomnilniške čipe. Medtem ko so v prvem krogu vzpona umetne inteligence oči investitorjev zrle v Nvidio, je sedaj pomnilniška trojica indikator razpoloženja na trgu, ki ostaja manično.

Micron načrtuje, da se bo razmerje med povpraševanjem in ponudbo pomnilnika stabiliziralo šele leta 2028. Vsaj leto dni še pričakujejo visoke dobičke. Podpisali so tudi 16 dolgoročnih pogodb, s čimer so si zagotovili povpraševanje v naslednjih pe tih letih. [st.slika 76462]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76462.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854862</guid><pubDate>Thu, 25 Jun 2026 10:23:46 +0200</pubDate></item><item><title>Najhitrej&#x161;i superra&#269;unalnik spet kitajski</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854856</link><content:encoded><![CDATA[Izšla je že 67. inačica lestvice najhitrejših petsto superračunalnikov na svetu, <a href="https://top500.org/news/lineshine-debuts-no-1-top500-enters-new-global-exascale-era/">na kateri je primat ponovno prevzela Kitajska</a>. Na prvem mestu je kitajski superračunalnik LineShine, ki je s tem izrinil El Capitana. LineShine dosega hitrost 2,198 eksaflopov na sekundo, s čimer je prvi presegel mejo dveh eksaflopov. Ameriški El Capitan na drugem mestu zmore 1,809 eksaflop na sekundo, sledijo pa nemška Frontier (1,353 eksaflop/s) in Aurora (1,012 eksaflop/s) ter nemški Jupiter Booster (1,000 eksaflop/s).

<a href="https://slo-tech.com/novice/t837060">Dosedanji rekord El Capitan je bil na vrhu seznama od novembra 2024</a>, stoji pa v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji. Novi prvak stoji v Nacionalnem superračunalniškem centru v Šendženu (NSCS). Sestavlja ga 13,8 milijona jeder, ki jih nudijo 304-jedrni procesorji LX2 s frekvenco 1,55 GHz, povezanih z LingQi in z operacijskim sistemom Kylin OS. Porabi 42,2 MW energije, torej zmore 52,07 gigaflops/vat.

Še en novinec je italijanski HPC7 na šestem mestu z zmogljivostjo 571,5 petaflop/s, ki ima sicer enako arhitekturo kot El Capitan. Lestvica je arhitekturno zelo pestra, saj ima tako lastne kitajske rešitve (LingKun in LingQi v LineShinu), kot tudi AMD-jeve, Intelove, Nvidijine, Microsoftove in japonske sisteme. Prav tako imajo sistemi običajno kombinacijo CPU, GPU, APU in specializiranih čipov.[st.slika 76458]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76458.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854856</guid><pubDate>Wed, 24 Jun 2026 23:12:39 +0200</pubDate></item><item><title>SK Hynix prerasel Samsung</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854786</link><content:encoded><![CDATA[Še v začetku leta bi si malokdo mislil, da Samsung tako hitro <a href="https://www.wsj.com/tech/sk-hynix-tops-samsung-to-become-south-koreas-most-valuable-company-279419a0">ne bo več največje in najpomembnejše podjetje v Južni Koreji</a>. Pomnilniška mrzlica je poskrbela za takšno spremembo, pa četudi sta oba proizvajalca pomnilnika, a Samsung počne še kaj drugega, kar ta hip ni tako izjemno dobičkonosno. Delnice SK Hynixa so današnje trgovanje končale s 5,6-odstotno rastjo, s čimer je tržna kapitalizacija podjetja dosegla 1,19 bilijona evrov, medtem ko je Samsung izgubil 0,1 odstotka, s čimer je podjetje vredno 1,18 bilijona dolarjev. Južnokorejski indeks Kospi je zrasel za 0,7 odstotka in dosegel rekordno vrednost, samo letos pa je pridobil že 117 odstotkov. Japonski in tajvanski indeks sta v istem obdobju pridobila 44 in 65 odstotkov.

Prvo azijsko podjetje, ki je preseglo magično mejo bilijona dolarjev, je sicer TSMC, tako za njim pa sta sledila Samsung in SK Hynix. Slednji proizvaja pretežno hitri pomnilnik (HBM) za Nvidijine čipe, po katerih vlada noro povpraševanje. Pričakovati je, da bodo cene HBM v prihodnjih meesecih še rasle. Enako velja tudi za navadni pomnilnik, ki ga v večji meri proizvaja Samsung, a tam rast ni tako izjemna. Analitiki pričakujejo, da se bo tečaj delnic obeh podjetij še podvojil, a vsi vemo, kako je s temi napovedmi.



[st.slika 76455]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76455.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854786</guid><pubDate>Mon, 22 Jun 2026 17:38:08 +0200</pubDate></item><item><title>V Veliki Britaniji na zaporno kazen obsodili in&#x161;truktorja, ki je proti pla&#269;ilu opravljal izpite</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854788</link><content:encoded><![CDATA[V Veliki Britaniji so na triletno zaporno kazen <a href="https://www.bbc.com/news/articles/cq810d7gpkgo">obsodili 43-letnika</a>, ki je delal kot inštruktor za študente, le da so njegove storitve segale onkraj dovoljene pomoči. Ujeli so ga februarja 2023, sedaj pa je sodni postopek končan. Zasegli mu bodo tudi nezakonito pridobljeno premoženjsko korist.

Tožilstvo je dokazalo, da je Shahid Adnan za študente na Univerzi Liverpool John Moore opravljal izpite in oddajal seminarske naloge. Študentom je za te usluge zaračunaval različne zneske, od sto dolarjev pa vse do 14.000 dolarjev. Odkrili so ga šele, ko je eden izmed študentov pri računalništvu oddal ključek USB z rešenimi nalogami, ki je bil profesorju sumljiv. Zgodba se je začela razpletati, saj so bili dokumenti na ključku podpisani z Adnanovim imenom in njegovim podjetjem Study Sharp. Na ključku so našli tudi podatke o drugih študentih pod njegovim okriljem, njihove prijave podatke za vstop v univerzitetni elektronski sistem, zapisane roke pri več predmetih itd.

Stekla je policijska preiskava, v kateri so odkrili, da Adnan živi predobro glede na uradni poklic inštruktorja in voznika za Amazon. Našli so tri bančne račune, na katerih je imel skupno več kot dva milijona funtov in več dragih vozil. Adnan je nezakonito pomagal vsaj 124 študentom. Kasneje je svoja dejanja <a href="https://www.bbc.com/news/articles/c4gy3lgz1x3o">priznal</a>.



[st.slika 76457]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76457.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854788</guid><pubDate>Mon, 22 Jun 2026 17:37:18 +0200</pubDate></item><item><title>Getty Images svoje zbirke odprl OpenAI-ju</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854787</link><content:encoded><![CDATA[Getty Images, ki se je podobno kot preostali ponudniki simboličnih fotografij in videoposnetkov (<em>stock</em>), vse od prihoda generativne umetne inteligence spopadal s padanjem povpraševanja, bo odslej z OpenAI kar sodeloval. Podjetji sta sporočili, da sta <a href="https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-06-22/getty-images-soars-200-in-early-trading-after-openai-deal">sklenili dogovor o licenciranju</a>, ki bo OpenAI dal na razpolago zbirke vsebin Getty Images. ChatGPT in drugi modeli jih bodo lahko uporabljali tako za trening kot tudi za vir vsebin, ki jih prikazujejo uporabnikom.

Na podoben način so ponudniki umetne inteligence že sklenili pogodbe z več ponudniki vsebin, denimo z mediji. Ko so se učili prvi modeli umetne inteligence, se z avtorskimi pravicami <a href="https://slo-tech.com/novice/t834390">niso preveč ukvarjali</a>, kar je privedlo več <a href="https://slo-tech.com/novice/t824939/">tožb</a>. Nekatere so se končale s poravnavami, v drugih primerih so podjetja že pred tožbami sklenile pogodbe. Pomembno prelomnico je predstavljal začetek <a href="https://slo-tech.com/novice/t829662/">sodelovanja z Redditom</a>, ki od OpenAI <a href="https://slo-tech.com/novice/t838344">dobiva okoli 70 milijonov dolarjev letno</a>.

Podrobnosti dogovora med Getty Images in OpenAI javno niso znane, še zlasti ne finančne posledice. Investitorji menijo, da gre za pomembno rešilno bilko za Getty Images, katerega delnica je od leta 2022 do včeraj zgrmela s 30 dolarjev na 60 centov, sedaj pa se je čez noč pobrala na 1,3 dolarja. Podvojitev v enem dnevu je za špekulante odlična novica, dolgoročno pa podjetje še ni mimo vseh čeri.[st.slika 76456]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76456.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854787</guid><pubDate>Mon, 22 Jun 2026 17:36:34 +0200</pubDate></item><item><title>OpenAI &#x161;e vedno porabi ve&#269;, kot ustvari</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854741</link><content:encoded><![CDATA[Dokler je OpenAI zasebno podjetje, ki ne kotira na borzi, mu javno ni treba razkrivati podrobnih informacij o poslovanju, a te vseeno tako ali drugače pricurljajo na plano. <a href="https://www.theinformation.com/articles/openai-burned-3-7-billion-first-three-months-2026">The Information poroča</a>, da so v prvem letošnjem četrtletju ustvarili 5,7 milijarde dolarjev prihodkov, a ob tem imeli 3,7 milijarde dolarjev negativnega denarnega toka. To kaže, da ima podjetje še vedno visoke stroške in vlaganja, ki jih iz prihodkov ne more v celoti pokrivati. 

V celotnem minulem letu je OpenAI <a href="https://finance.yahoo.com/technology/ai/articles/openai-financials-leaked-not-bad-113800414.html">zbral</a> 13,1 milijarde dolarjev prihodkov. Od tega sta približno desetino prispevala SoftBank in Microsoft s svojimi nakazili. Ob tem je OpenAI ustvaril 38,5 milijarde dolarjev izgube. V raziskave in razvoj so vložili 20 milijard dolarjev, 5,7 milijarde dolarjev so porabili za oglaševanje in trženje. Večji del izgube je računovodska posledica preoblikovanja iz neprofitne organizacije v podjetje, kar je terjalo prevrednotenje zgodnjih vložkov in upravičenj teh investitorjev. To je glavni razlog, da se je čista izguba, ki je leta 2024 znašala pet milijard dolarjev, povzpela na 38,5 milijarde dolarjev. Brez tega bi bil OpenAI lani izgubil okoli 20 milijard dolarjev ob negativnem denarnem toku osem milijard dolarjev.

OpenAI je nedavno vložil dokumentacijo za javno ponudbo delnic (IPO), ki bi se lahko zgodila že septembra. Podjetje naj bi bilo vredno okoli bilijon dolarjev.

[st.slika 75911]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/75911.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854741</guid><pubDate>Sun, 21 Jun 2026 14:21:35 +0200</pubDate></item><item><title>Amazon odstopil od distribucije filma o Samu Altmanu</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854744</link><content:encoded><![CDATA[Film <a href="https://www.imdb.com/title/tt37171180/"><em>Artificial</em></a>, v katerem bo italijanski režiser Luca Guadagnino predstavil zgodbo OpenAI-jevega direktorja Sama Altmana z Andrewjem Garfieldom v glavni vlogi, bi moral v začetku prihodnjega leta iziti na Amazonu. Film je domala končan, <a href="https://variety.com/2026/film/global/luca-guadagnino-sam-altman-movie-artificial-dropped-amazon-1236785830/">preizkusni ogledi pa so šli dobro</a> - a filma na Amazonu ne bo.

Amazonov MGM Studios je sporočil, da izjemno cenijo in spoštujejo Luca Guadagnina, a da verjamejo, da bo filmu bolj koristilo, če ga izda kakšen drug filmski studio. To se je zgodilo kmalu zatem, ko je Amazon sklenil novo partnerstvo z OpenAI. Podjetje bo od Amazona najemalo dodatno računsko moč, Amazon pa bo v OpenAI investiral 50 milijard dolarjev. Režiser zapleta še ni komentiral.

V četrtek si je film, ki sedaj išče nov dom, že ogledalo več drugih studiev. Po poročanju <em>Variety</em> sta v filmu najmanj simpatična lika prav Sam Altman in Elon Musk, so ocenili gledalci v testnih predvajanjih. Amazon je bil sicer z vsemi verzijami scenarija sproti seznanjen in doslej niso izrazili nobenih zadržkov. 

Film <em>Artificial</em> prikazuje napeto obdobje leta 2023, ko je upravni odbor odpustil Sama Altmana, ki se je le nekaj tednov pozneje vrnil na čelo podjetja. Poleg Garfielda v njem igrajo tudi Monica Barbaro kot Mira Murati in Ike Barinholtz kot Elon Musk, v stranskih vlogah pa še Yura Borisov, Cooper Hoffman, Jason Schwartzman, Cooper Koch, Billie Lourd, Zosia Mamet, Angus Imrie, Chris O'Dowd, Mark Rylance in Thaddea Graham. Zaradi najnovejšega zapleta ni jasno, kdaj bo film ugledal luč sveta.
[st.slika 76449]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76449.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854744</guid><pubDate>Sun, 21 Jun 2026 14:21:29 +0200</pubDate></item><item><title>Norve&#x161;ka bo prepovedala umetno inteligenco v osnovnih &#x161;olah</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854745</link><content:encoded><![CDATA[Norveška vlada <a href="https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/kunstig-intelligens-skal-i-all-hovedsak-ikke-brukes-i-barneskolen/id3166807/">je včeraj sporočila</a>, da bo prihodnje leto v osnovni šoli formalno prepovedana uporaba orodij generativne umetne inteligence. Direktorat za šolstvo bo nova priporočila objavil še pred začetkom šolskega leta.

Premier Jonas Gahr St&#248;re je dejal, da morajo v šoli učence naučiti pisati, brati in računati, preden jih seznanijo z orodji generativne umetne inteligence. Raziskave kažejo, da prezgodnja izpostavitev tem orodjem preskoči pomembne mejnike v izobraževanju, kar vpliva na sposobnosti učencev. Te so se tudi na Norveškem v zadnjih letih znižale, kažeta raziskave PISA in PIRLS. Četrtina otrok namreč ne dosega zadostne stopnje pismenosti, ki je potrebna za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev. Obenem se uporaba generativne umetne inteligence v šolah povečuje.

Nova priporočila, ki jih bodo pripravili, bodo od 1. do 7. razreda odsvetovala vsakršno rabo umetne inteligence, od 8. do 10. razreda pa omogočala postopno in previdno uvajanje, če bodo učitelj ustrezno usposobljeni in če bodo ocenili, da so učenci usvojili ustrezna znanja. V srednjih šolah se bo začelo poučevanje primerne uporabe umetne inteligence.

Norveška načrtuje tudi prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let.[st.slika 76450]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76450.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854745</guid><pubDate>Sun, 21 Jun 2026 14:21:22 +0200</pubDate></item><item><title>Commodore pokazal telefon brez e-po&#x161;te in brskalnika</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854758</link><content:encoded><![CDATA[<a href="https://commodore.net/callback/">Commodore je napovedal nov pametni telefon</a>, ki ne bo imel čisto vse dosegljive pameti, ker bo <a href="https://www.wired.com/story/commodore-callback-8020-is-a-digital-detox-phone-that-isnt-dumb/">namenjen </a>ljudem, ki ne želijo nenehnih obvestil in dregljajev. Telefon Callback 8020, ki bo v osnovni različici stal 500 dolarjev, bo imel operacijski sistem Sailfish OS finske Jolle. Ta temelji na Linuxu in je združljiv z aplikacijami za Android, a čisto vse na njem vendarle ne bodo tekle.

Telefon ne bo imel elektronske pošte, spletnih brskalnikov, družbenih omrežij, Instagrama, Slacka in podobnih motečih aplikacij. Po drugi strani pa bo podpiral na primer Uber, WhatsApp in Viber, tako da se bo z njim še vedno mogoče znajti v modernem svetu in komunicirati z ljudmi. Commodore trdi, da bo na njem teklo 99 odstotkov vseh aplikacij za Android, le nekaj so jih torej namenoma pohabili.

Že na videz pa je telefon drugačen od modernih opek, saj se odpre. Spominja torej na neke druge čase preklopnih telefonov, ki imajo manjši zaslon in fizično tipkovnico. Pod polikarbonatnim ohišjem tiktaka MediaTek Helio G81 s 4 GB pomnilnika in 64 GB veliko shrambo, ki jo lahko razširimo s kartico microSD. Na notranji strani je zaslon z diagonalo 3,25 palca in ločljivostjo 480 x 640, na zunanji strani pa še manjši 1,77-palčni. Seveda ima tudi klasično tipkovnico T9 in veliko tipko Commodore.

V osnovni inačici telefon stane 500 dolarjev, s prosojnim ohišjem bo 550 dolarjev, na voljo pa je tudi dražja zlata verzija za 640 dolarjev. Baterija s kapaciteto 1550 mAh bi morala zadostovati za osnovno rabo, povezljivost pa zagotavljajo 4G, WiFi, Bluetooth in GPS. Telefon bo naprodaj prihodnje leto.

[st.youtube ixD_fqrnA_c][st.slika 76454]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76454.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854758</guid><pubDate>Sun, 21 Jun 2026 14:21:15 +0200</pubDate></item><item><title>WSJ: videoposnetki visokih dobitkov na Polymarketu so pla&#269;ani in la&#382;ni</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854755</link><content:encoded><![CDATA[Napovedni trgi so letos obnoreli svet, največji igralec pa je Polymarket, kjer lahko stavimo na domala vse, od konca vojne v Iranu do najvišje temperature v Londonu. Polymarket je v zadnjih mesecih močno okrepil svojo prisotnost na družbenih omrežjih, kjer je poleg klasičnih oglasov vzniknilo tudi na tisoče videoposnetkov navdušenih mladih uporabnikov, ki si priigrajo na tisoče dolarjev. A vse skupaj je privid, kaže <a href="https://www.wsj.com/business/media/polymarket-social-media-bets-prediction-market-441cdeb5?st=oE9Lbv&reflink=desktopwebshare_permalink">ekskluzivna preiskava <em>The Wall Street Journala</em></a>.

Preverili so 1105 videoposnetkov, ki jih je deset navdušenih uporabnikov Polymarketa med lanskim decembrom in letošnjim majem objavilo na družbenih omrežjih. Na njih prikazujejo, kako so stavili na bolj ali manj verjetne dogodke in nato večkratno oplemenitili svoj vložek. V 70 odstotkih posnetkov so ustvarjalci stavili. V 118 posnetkih pa so prikazane tudi izidi stav, na katerih so ustvarjalci skupno zadeli več kot 900.000 dolarjev. Nič od tega ni resnično, dejansko pa bi te stave ustvarile izgube.

Analiza je pokazala, da so bile stave lažne. Čeprav so bili videoposnetki videti kot pristne objave navdušenih uporabnikov, je ustvarjalce Polymarket najel in jim plačal. Stave niso bile resnične, temveč so se dogajale na testni platformi. Tudi posnetki zmage so bile zaigrani in zmontirani, pogosto z arhivskimi posnetki iz resničnega sveta. Videoposnetki imajo nekaj napak, ki jih podrobni pregled hitro razkrije: pogosto so stavili na domeni poiymarket.com (kar je videti enako, če je i zapisan kot I), na spletni je namesto No pisalo Nir in podobno, na strani je pisalo vir podatkov: Polymarket.com (tega resnična stran ne izpiše), stave na nogometno svetovno prvenstvo izpišejo 2026 FIFA World Cup (na pravi strani pa 26 World Cup) itd. V videoposnetkih so ustvarjalci uporabljali tudi stalne besedne zveze, ki so bile povezane z besedo <em>free</em> (free money, free bread, just free), da bi pritegnili gledalce. Ustvarjalci vsebino dobijo od 2000 do 3000 dolarjev na mesec, poroča The Wall Street Journal. Ko video posnamejo, ga pošljejo Polymarketu, ki ga mora najprej odobriti.

Polymarket sicer v ZDA ni dovoljen, a je dostop prek VPN mogoč in se ne preganja. Oglaševanje so usmerili zlasti na mlade, ki jim obljubljajo hitre možnosti visokih zaslužkov. Da bi se prikrito oglaševanje na družbenih omrežjih prijelo, ima Polymarket tudi plačane uporabnike, ki potem te posnetke izdatno delijo. S tem se ukvarja podjetje Virality, ki ga najema Polymarket, da poveča vidnost objav. Prej ali slej neka objava postane viralna, za kar poskrbijo plačani delilci iz Viralityja.


[st.slika 76451][st.slika 76452]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76451.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854755</guid><pubDate>Sun, 21 Jun 2026 14:21:05 +0200</pubDate></item><item><title>FDA korak bli&#382;e odobritvi mRNA-cepiva proti gripi</title><link>https://slo-tech.com/novice/t854756</link><content:encoded><![CDATA[Drama z odobritvijo mRNA-cepiva proti gripi v ZDA se počasi bliža koncu. Neodvisni svetovalni odbor za cepiva (<em>Vaccines and Related Biological Products Advisory Committee</em>) pri Agenciji za hrano in zdravo (FDA) <a href="https://www.wsj.com/health/pharma/fda-votes-in-favor-of-benefit-risk-profile-for-modernas-flu-vaccine-11821d88">je soglasno priporočil</a> cepivo proizvajalca Moderna z imenom mRNA-1010 (na policah kot mFlusiva).

Odobritev cepiva proti gripi je po navadi formalnost, a februarja <a href="https://slo-tech.com/novice/t850998">je FDA presenetila s sporočilom</a>, da cepiva, ki je v EU, Kanadi in Avstraliji odobreno, ne bo obravnavala. Novo vodstvo FDA je trdilo, da Moderna v kliničnih testih ni izvedla ustrezne kontrole za primerjavo, ki jo je predstavljalo uveljavljeno cepivo Fluarix. <a href="https://slo-tech.com/novice/t851164">Teden dni pozneje</a> si je FDA premislila in sporočila, da bo prijavo vendarle obravnavala.

V tretji fazi kliničnih preizkusov je sodelovalo 40.000 ljudi, starejših od 50 let. Ugotovili so, da je cepivo mRNA-1010 27 odstotkov učinkovitejše od klasičnih cepiv proti gripi. V manjši skupini 3000 ljudi, starejših od 65 let, so pokazali, da novo cepivo ustvari močnejši imunski odziv od klasičnega cepiva v visokem odmerku, ki je trenutno priporočen način v ZDA. Nesorazmernih varnostnih tveganj niso odkrili.

Odbor je zato z devetimi glasovi za in nobenih proti FDA priporočil, da cepivo odobri. FDA je rok za odločitev postavila na 5. avgust. Tudi ko FDA izda dovoljenje, pa mora nov protokol uradno priporočiti še CDC (Centers for Disease Control and Prevention) oziroma njegov svetovalni odbor ACIP (Advisory Committee on Immunization Practices). Zatem bo cepivo sproščeno v široko rabo, zavarovalnice in zvezni proračun pa bodo krili njegovo uporabo. Delovanje ACIP je trenutno <a href="https://www.reuters.com/legal/government/trump-administration-asks-appeals-court-let-kennedy-pick-vaccine-panel-members-2026-06-18/">blokirano</a>, ker je sodišče začasno blokiralo imenovanje 13 izmed 15 članov, ki jih je imenoval ameriški predsednik Donald Trump in so nasprotniki cepljenja.[st.slika 76453]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76453.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t854756</guid><pubDate>Sun, 21 Jun 2026 14:20:53 +0200</pubDate></item></channel> 
</rss> 