<rss version="2.0" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"   xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/"> 
<channel> 
        <lastBuildDate>Mon, 11 May 2026 12:28:04 +0200</lastBuildDate>
	<title>Slo-Tech</title> 
	<link>https://slo-tech.com</link> 
	<description>Slo-Tech novice RSS feed</description> 
	<pubDate>Mon, 11 May 2026 12:28:04 +0200</pubDate> 
<item><title>Micron predstavil najprostornej&#x161;i SSD doslej z 245 TB prostora</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853458</link><content:encoded><![CDATA[Micron <a href="https://www.micron.com/products/storage/ssd/data-center-ssd/6600-ion">je začel prodajati najprostornejši SSD</a>, ki je komercialno dosegljiv. Micron 6600 ION meri 245 TB, namenjen pa je poslovnim uporabnikom, ki gradijo podatkovne centre. Micron je namreč izračunal, da v primerjavi s klasičnimi diski, ki imajo nižje kapacitete, s temi SSD-ji porabimo 82 odstotkov manj fizičnega prostora. Ta je v podatkovnih centrih sila dragocen. Na voljo bo v formatih U.2 in E3.L, v eno omaro 36U (<em>rack</em>) pa bo mogoče stlačiti 176 PB prostora.

Novi SSD uporablja čipe G9 QLC NAND, za komunikacijo pa uporablja štirikanalni PCIe 5.0. To zadostuje, ker SSD zaradi štiribitnega načina zapisa (QLC) ni med najhitrejšimi. Micron trdi, da zmore 13,7 GB/s pri branju in 3 GB/s pri pisanju. Pri naključnih blokih zmore vsega 42.000 IOPS. A ta SSD ni narejen za hitrost, temveč za prostornost. Njegova poraba energija je 30 W.

Manjka le še ključni podatek - cena. Ta gotovo ne bo nizka, tako prostorni SSD-ji pa so eden izmed razlogov, zakaj na trgu pomnilnika, diskov in SSD-jev za domačo rabo občutimo tako visoko rast cen.

[st.slika 76366]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76366.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853458</guid><pubDate>Mon, 11 May 2026 07:23:30 +0200</pubDate></item><item><title>Nintendo bo podra&#382;il Switch 2</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853402</link><content:encoded><![CDATA[Nintendo je <a href="https://www.nintendo.co.jp/corporate/release/en/2026/260508.html">sporočil</a>, da zaradi spremenjenih tržnih razmer - kar v prevodu pomeni podražitev komponent, zlasti pomnilnika - jeseni dviguje ceno konzole Switch 2. V Evropi bo cena zrasla za 30 evrov na 500 evrov, podobne podražitve se obetajo tudi v drugih regijah. Medtem ko bodo na Japonskem višje cene veljale že od 25. maja, bodo drugod po svetu nove cene aktualne od 1. septembra. Na Japonskem se bodo podražili tudi drugi Nintendovi izdelki, denimo originalni Switch, Switch OLED in Switch Lite.

V preteklem fiskalnem letu je Nintendo prodal 19,9 milijona konzol Switch 2, kar je več kot originalnega Switcha po izidu (15,1 milijona). Nintendo sicer meni, da je tokrat prodaja bolj zgoščena ob izidu in da bodo v naslednjih mesecih zato prodali manj enot. V tem letu načrtujejo prodati 16,5 milijona konzol Switch 2.[st.slika 76361]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76361.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853402</guid><pubDate>Sat, 09 May 2026 18:56:20 +0200</pubDate></item><item><title>Evropska centralna banka nasprotuje stabilnim kovancem na evro</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853404</link><content:encoded><![CDATA[Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde <a href="https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2026/html/ecb.sp260508~dd909fbed1.en.html">je v današnjem nagovoru</a> izrazila zadržanost glede stabilnih kovancev, katerih vrednost bi bila vezana na evro. Današnji stabilni kovanci so v glavnem vezani na ameriški dolar, medtem ko so druge valute zapostavljene. Nekatere evropske banke, denimo Societe Generale, že razvijajo kriptoprodukte, ki bi bili vezani na stabilne valute, kot je evro.

A Christine Lagarde meni, da je uporabnost stabilnih kovancev na evru precej manjša, kot se zdi. Meni, da so med tržnimi pretresi lažja tarča od konvencionalnih valut in da lahko otežujejo mandat ECB, da s politiko obrestnih mer vpliva na gospodarstvo. Slabosti je torej več kot prednosti, je ocenila evro pa je v mednarodnem prostoru treba krepiti na druge načine. Kot primer je navedla nihanje USD Coin med propadom Silicon Valley Bank.

Namesto tega bo ECB razvijala digitalni evro in sorodne instrumente, kot so tokenizirani depoziti, ki bi lahko obstajali na verigi blokov. Medtem ko Evropska komisija in nekatere države članice vidijo stabilne kovance na evru kot orodje za povečanje moči evra, je torej ECB drugačnega mnenja.[st.slika 76362]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76362.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853404</guid><pubDate>Sat, 09 May 2026 18:56:05 +0200</pubDate></item><item><title>V Franciji za&#269;eli predkazenski postopek zoper Elona Muska</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853423</link><content:encoded><![CDATA[Francoske oblasti so <a href="https://slo-tech.com/novice/t850584">preiskavo</a> omrežja X in njegovega direktorja Elona Muska razširile v predkazenski postopek. Preiskavo so začeli leta 2025 in se sprva osredotočili na algoritemske manipulacije z namenom vplivanja na francoske volitve in na ustvarjanje globokih ponaredkov. Pariško tožilstvo <a href="https://www.tribunal-de-paris.justice.fr/sites/default/files/2026-05/2026-05-07%20-%20CP%20ouverture%20d%27information%20sur%20X.pdf">je sporočilo</a>, da so zaradi suma storitve kaznivih dejanj uvedli predkazenski postopek.

Elon Musk in nekdanja direktorica X-a Linda Yaccarino bi se morala 20. aprila udeležiti zaslišanja, a sta udeležbo odpovedala in zavrnila odgovore na vprašanja. Musk vztraja, da gre za politično motivirano preiskavo, ki je po njegovem mnenju napad na ameriška podjetja. Februarja, ko so izvedli tudi hišne preiskave v pariških pisarnah podjetja, je bilo še posebej nejevoljen. Preiskavo so zahtevali v francoskem parlamentu, tožilstvo pa preverja tudi Grokove pornografske globoke ponaredke in zanikanje holokavsta, kar je kaznivo dejanje.

Francija ni edina država, ki preiskuje X zaradi Grokovega vedenja. Podobne preiskave tečejo tudi na nivoju EU, v Kanadi in v nekaterih ameriških zveznih državah. Ameriške zvezne oblasti so že sporočile, da ne bodo sodelovale v preiskavi ali kakorkoli pomagale evropskim organom.

[st.slika 76139]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76139.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853423</guid><pubDate>Sat, 09 May 2026 18:55:05 +0200</pubDate></item><item><title>Intelov preporod se nadaljuje</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853424</link><content:encoded><![CDATA[Intel, ki je bil še pred letom dni domala na smrtni postelji, doživlja renesanso. Lani poleti smo pisali o <a href="https://slo-tech.com/novice/t844256/0">težavah s proizvodnim postopkom 18A</a>, <a href="https://slo-tech.com/novice/t842894/">odpuščanjih</a> in <a href="https://slo-tech.com/novice/t847196">še več odpuščanjih</a>. A novi direktor Lip Bu Tan je obrnil trajektorijo in podjetje danes sklepa velike posle z največjimi igralci. <a href="https://www.wsj.com/tech/apple-intel-have-reached-preliminary-chip-making-agreement-69eb9370">Zadnji veliki posel je sklenil z Applom</a>, za katerega bo Intel proizvajal nekaj čipov.

Po poročanju <em>Bloomberg News</em> so pogajanja trajala več kot leto dni, formalni dogovor pa so sklenili v zadnjih mesecih. Uradno še ni znano, kaj točno dogovor obsega, Apple in Intel pa komentarjev ne dajeta. Za Apple večino čipov proizvede TSMC, ki pa ima v teh časih norega povpraševanja toliko strank, da Apple težko postavlja stroge pogoje. Applov direktor je nedavno posredno že kritiziral proizvodne kapacitete v TSMC-ju, ki da ne zadoščajo Applovim potrebam. Intel je tu kot naročen.

Delnica Intel je v petek dosegla zgodovinski rekord pri 125 dolarjih, kar je 217 odstotkov višje kot ob začetku leta več kot 700 odstotkov višje kot lani avgusta. Samo včeraj je pridobila 14 odstotkov, ko so na dan pricurljale informacije o dogovoru z Applom. Tržna kapitalizacija se je povzpela na 627 milijard dolarjev.



[st.slika 76364]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76364.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853424</guid><pubDate>Sat, 09 May 2026 18:54:33 +0200</pubDate></item><item><title>Slovenija na evropski naravoslovni olimpijadi dvakrat zlata</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853425</link><content:encoded><![CDATA[Slovenski dijaki so na <a href="https://www.eoes2026.se">Evropski naravoslovni olimpijadi</a> (European Olympiad of Experimental Science) dosegli velik uspeh, saj sta obe ekipi osvojili zlato medaljo. V konkurenci 46 ekip iz 23 držav sta slovenski ekipi osvojili 3. in 4. mesto. Sestavljali so jih <strong>Živa Majcen</strong>, <strong>Niko Habinc</strong> in <strong>Staš Grčar Vidmar</strong> ter <strong>Marcel Juršič</strong>, <strong>Andraž Čadež</strong> (vsi Gimnazija Bežigrad) in <strong>Tian Kobal</strong> (Gimnazija Nova Gorica) v drugi ekipi. 

Zmagala je nemška ekipa, zlate medalje pa so osvojili še ena avstrijska ekipa in obe estonski ekipi. Slovenija je dosegla najboljši rezultat v zgodovini. V letih <a href="https://slo-tech.com/novice/t841205">2025</a>, <a href="https://slo-tech.com/novice/t828643">2024</a>, <a href="https://slo-tech.com/novice/t722464">2018</a> in <a href="https://slo-tech.com/novice/t673863">2016</a> je Slovenija dosegla eno zlato in eno srebrno medaljo, to pot pa dve zlati.

Tekmovalci so na olimpijadi v dveh tekmovalnih dneh reševali eksperimentalne naloge iz biologije, fizike in kemije. Gre za ekipno tekmovanje, na katerem si morajo tričlanske ekipe razdeliti delo in naloge, da jih čim bolje rešijo. Tema letošnjega tekmovanja je bila analiza vode in lastnosti sladkorjev. Za uspeh je poleg ekipnega duha in dobre organiziranosti potrebno tudi poglobljeno znanje vseh treh naravoslovnih ved. Priprave na tekmovanje potekajo celo leto in obsegajo šolsko tekmovanje, državno tekmovanje, eksperimentalne vaje, izbirni test in simulacijo olimpijade.

Prihodnje leto bo tekmovanje v bolgarski Sofiji. Izbor slovenske ekipe se bo začel s šolskim tekmovanjem iz naravoslovja za dijake 1. in 2. letnikov, ki bo potekalo v organizaciji Zveze za tehniško kulturo Slovenije oktobra letos. Udeležijo se ga lahko dijaki vseh srednjih šol.



[st.slika 76365]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76365.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (McHusch)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853425</guid><pubDate>Sat, 09 May 2026 18:53:23 +0200</pubDate></item><item><title>Za&#269;ela se je gradnja najdalj&#x161;ega potopljenega tunela</title><link>https://slo-tech.com/novice/t853405</link><content:encoded><![CDATA[Na severu celine se je začela gradnja najdaljšega potopljenega <a href="https://femern.com/the-tunnel/fehmarnbelt-tunnel/">tunela</a>, ki bo povezal Hamburg z dansko prestolnico, s čimer bo pot med njima trajala dobri dve uri. <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Fehmarn_Belt_fixed_link">Tunel Fehmarnbelt</a>, ki bo meril 17,6 kilometra, bo tekel med krajem Puttgarden na nemškem otoku Fehmarn in krajem R&#248;dbyhavn na danskem otoku Lolland, s čimer bo Kobenhavn po najkrajši poti povezan z Nemčijo. Danes je na tej poti zelo frekventna trajektna linija.

Danes so po nekajdnevnih pripravah na dno Baltskega morja <a href="https://femern.com/de/presse/aktuelles/erstes-element-fuer-den-fehmarnbelt-tunnel-erfolgreich-abgesenkt/">spustili</a> prvega izmed 89 segmentov. Po prvotnih načrtih bi bili morali segment položiti že v ponedeljek, a so močni tokovi to <a href="https://www.tagesschau.de/inland/regional/schleswigholstein/fehmarnbelt-tunnel-erstes-element-wird-heute-abgesenkt,fehmarnbelt-108.html">zamaknili na sredo</a>. Polaganje je trajalo 14 ur.

Segmente polagajo v 12 metrov globok jarek. Vsak meri 217 metrov v dolžino in 42 metrov v širini, saj bo imel štiri avtocestne pasove in dva železniška tira. Posamezen odsek tehta 73.500 ton in ima 4500 ton balasta. Segmente bodo morali polagati izjemno natančno, na vsega nekaj milimetrov. Ko bo tunel sestavljen, ga bodo z zunanje strani stabilizirali s peskom in kamenjem, s katerim ga bodo popolnoma prekrili in obnovili morsko dno.

Na enak način je bil zgrajen tudi tunel, ki od leta 2000 povezuje Malmö in Kobenhavn (kot del povezave &#216;resund). Novi tunel pa bo zgrajen do leta 2030 ali 2031.
[st.slika 76363]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76363.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t853405</guid><pubDate>Fri, 08 May 2026 21:50:19 +0200</pubDate></item></channel> 
</rss> 