Wed, 23 Sep 2026 23:33:12 +0200 https://slo-tech.com Slo-Tech novice RSS feed Wed, 23 Sep 2026 23:33:12 +0200 https://slo-tech.com/novice/t85714233. balkanska računalniška olimpijada, na kateri je nastopila tudi slovenska ekipa. V konkurenci 75 tekmovalcev iz 18 držav sta si Vid Furlan (Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana) na 20. mestu in Taras Vuk na 29. mestu (Gimnazija Bežigrad) priborila bronasti medalji. Slovenijo sta zastopala tudi Primož Markovič (Gimnazija Bežigrad) in Bor Vodovnik (Gimnazija Bežigrad in ZRI). Prvo mesto je osvojil Noyan Cantürk iz Turčije, drugo mesto Andrey Stefanov iz Bogarije in tretje mesto Vladyslav Khalin iz Ukrajine. Redne udeleženke tekmovanja so Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Ciper, Grčija, Italija, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Romunija, Srbija, Slovenija in Turčija, vsakoletni prireditelji pa lahko povabijo tudi gostje. Letos so bile to druga albanska ekipa, Gruzija, Kirgizistan, Savdska Arabija, Turkmenistan in Ukrajina. Tekmovanje obsega dva tekmovalna dni, ko imajo tekmovalci na voljo po pet ur časa, da rešijo od dve do štiri naloge. Tekmovanje poteka v jeziku C++. [st.slika 76640]]]>team@slo-tech.com (Matej Huš)Znanost in IThttps://slo-tech.com/novice/t857142Tue, 22 Sep 2026 07:20:25 +0200https://slo-tech.com/novice/t857144Google je uradno predstavil Googlebooke, novo družino prenosnikov, ki bodo naprodaj od 4. oktobra, sprva le v ZDA, dan pozneje pa tudi na nekaterih drugih zahodnih trgih. Prenosnike bodo izdelovali partnerji Acer, Asus, Dell, HP in Lenovo. Kdor je ob imenu pomislil na Chromebooke, ni povsem zgrešil, a Google to pot meri razred više. Googlebooki bodo imeli 14- in 15,3-palčne zaslone OLED z ločljivostjo do 3K. V njih bodo tiktatali Intelovi procesorji Core Ultra oziroma Qualcommovi Snapdragon X Elite. Vsi modeli bodo imeli najmanj 16 GB pomnilnika, dražje različice pa tudi z 32 GB pomnilnika in terabajtnim SSD-jem. Avtonomija bo znašala 14 ur do 16 ur, odvisno od zahtevnosti uporabe, v praksi pa bomo še videli. Googlebooki uporabljajo operacijski sistem, ki vsebuje androidne dele in del ChromeOS-a. Na njem lahko tečejo aplikacije za Android, namizni brskalnik Chrome z razširitvami in programi za Linux. Privzet podpirajo povezavo s telefoni z Androidom s polno sinhronizacijo podatkov. Google za naprave obljublja deset let programskih posodobitev. Obvezna sestavina te dni je seveda umetna , torej Googlov Gemini, ki bo znal povzemati vsebino na zaslonu, iz govora izdelovati zapiske ter iskati po lokalnih datotekah in fotografijah. Del teh nalog bo opravljal lokaln Gemini Nano, za kar bodo skrbeli procesorji z NPU-ji s 45 TOPS. Cene bodo odvisne od konfiguracije. Najcenejši Acer Googlebook 14 bo stal 899 dolarjev, Asusovi, HP-jevi in Lenovovi modeli pa od 1299 dolarjev dalje. Dan po začetku prodaje bodo Googlebooki prispeli še v Kanado, Veliko Britanijo, na Irsko, v Francijo, Nemčijo in Avstralijo. Pri nas bomo očitno še čakali. [st.slika 76641]]]>team@slo-tech.com (Matej Huš)Znanost in IThttps://slo-tech.com/novice/t857144Tue, 22 Sep 2026 07:20:18 +0200https://slo-tech.com/novice/t857145blokiral dostop za Metinega agenta Muse, ki je v imenu svojih uporabnikov iskal izdelke za nakup. Amazon trdi, da je skušal z Meto najti skupni jezik in doseči, da bi se Muse prostovoljno izogibal Amazonovi spletni prodajalni. Meta ni bila pripravljena poslušati. Uradni razlog je varnost. Amazon trdi, da Meta ni nikoli uradno sporočila, da bo Muse obiskoval Amazonovo spletno trgovino. To počne s prijavnimi podatki svojih strank, kar je po Amazonovem mnenju nesprejemljivo varnostno tveganje. Zato od tega tedna obiskovalci, ki uporabijo Muse, dobijo obvestilo, da s tem kršijo pogoje uporabe. Amazon trdi, da je povsem logično, da morajo zunanje aplikacije, ki nakupujejo v imenu uporabnikov, to početi transparentno in v skladu s pogoji uporabe Meta se ni uradno odzvala. Že pred tem je pojasnila, da Muse ne vidi gesel in uporabniških imen. Ta so shranjena v posebnem trezorju, ki Musu omogoča uporabo, ne da bi jih videl. Amazon pa vztraja, da se Muse sploh ne predstavi s pravim imenom, zato gre za nepooblaščeno uporabo računov. A zajec tiči v drugem grmu. Vsi prodajalci so nezadovoljni z agenti, ki kupujejo v imenu uporabnikov. Spletne trgovine so oblikovane tako, da skušajo uporabnika na vsakem koraku prepričati, da bi kupil še kaj ali pa morda ne najcenejšega izdelka. Agenti so na to imuni, storili bodo točno to, kar uporabnik zahteva, in pri tem poiskali najugodnejšo rešitev.[st.slika 76642]]]>team@slo-tech.com (Matej Huš)Znanost in IThttps://slo-tech.com/novice/t857145Tue, 22 Sep 2026 07:20:04 +0200https://slo-tech.com/novice/t857106Financial Times dejal, da Evropska unija verjetno ne bo uvajala davkov na digitalne storitve, dokler ne bodo izčrpane vse možnosti za globalno rešitev tega vprašanja. V praksi to pomeni, da Googlovih, Amazonovih, Metinih in podobnih storitev Evropska komisija ne namerava obdavčiti, čeprav nekatere države, zlasti Francija, močno zagovarjajo takšno ureditev. Hoekstra meni, da je treba nujno počakati na razpravo o globalni obdavčitvi, sicer se lahko vedno sprašujemo, ali bi morali dati globalnemu dogovoru dati večjo priložnost, da uspe. Seveda pa to pomeni, da se bo morebitna obdavčitev premaknila še dlje v prihodnost. Francoska vlada in Evropski parlament pa sta drugačnega mnenja in si želita čim prej uvesti novo obdavčitev, ki bi lahko prinesla znatne prihodke. Na ravni EU bi lahko šlo za pet milijard evrov letno. Komisija je previdnejša, ker bi tak ukrep brez dvoma močno ujezil ameriško administracijo. Francija, Italija, Španija in Avstrija so že same uvedle digitalni davek, zaradi česar so ZDA proti državam sprožile sankcije (Section 301). Prav to je francoski argument, saj naj bi uvedba davka na evropski ravni zaščitila posamezne članice pred posamičnimi ukrepi.[st.slika 76636]]]>team@slo-tech.com (Matej Huš)Znanost in IThttps://slo-tech.com/novice/t857106Sun, 20 Sep 2026 18:11:49 +0200https://slo-tech.com/novice/t857108razkrili šele ta teden. Google pojasnjuje, da je šlo za klasično testiranje zmogljivosti modelov z nalogo CTF (capture the flag). Test je zanj izvajalo izraelsko podjetje Irregular, agenti pa nikoli ne bi smeli imeti dostopa do interneta. Zaradi napačnih nastavitev so imeli dostop do interneta. Agenti torej niso sami ugotovili, kako bi se izognili omejitvam oziroma peskovniku, temveč so tak dostop dobili. Nato so poizkusili dostopiti do treh sistemov. V enem primeru je model napadel podjetje, ki je imelo enako ime kot izmišljeno podjetje v testu. V vseh treh primerih je šlo za precej enostavne načine napada. V enem primeru so agenti ugibali geslo, dokler ga niso odkrili, v drugih primerih pa je na spletu našel javno objavljene prijavne podatke. Ko je Gemini ugotovil, da gre za napad na resnična podjetja, je akcijo ustavil. Google trdi, da ne gre za vdor ali resen incident, temveč le za napačno konfiguracijo modelov, zato dogodka ni razkril javno. Preiskovalni organi in podjetja so te informacije dobili julija. [st.slika 76638]]]>team@slo-tech.com (Matej Huš)Znanost in IThttps://slo-tech.com/novice/t857108Sun, 20 Sep 2026 14:59:00 +0200https://slo-tech.com/novice/t857107Po poročanju CNN-a je netočno obveščevalno poročilo, ki je bilo ustvarjeno z uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM), skorajda povzročilo velikanski mednarodni incident. Ameriška vojska je bila pripravljena na vkrcanje na kitajsko ladjo na Bližnjem vzhodu, ki naj bi prevažala sestavne dele za jedrski program. Pomoto so odkrili v zadnjem hipu. Izkazalo se je, da je analitik poročilo ustvaril z LLM-jem, ki je nepravilno združil več obveščevalnih podatkov in v nekaterih primerih haluciniral neresnične informacije. Poročilo je bilo faktografsko neresnično, kar so ugotovili tik pred akcijo. V ameriški vojski in obveščevalnih službah se orodja umetne inteligence množično uporabljajo, vse od analize velikih količin podatkov do upravljanja logistike. Katero orodje je bilo uporabljeno v aktualnem incidentu, ni jasno. Tako ne vemo, ali je šlo za kakšno javno dostopno orodje ali pa za interni model. Orodje je najprej združilo več obveščevalnih informacij in skrivnih znakov ter prišlo do napačnih zaključkov. Analitik je nato orodje uporabil, da je zaključke prepisalo v standardno obveščevalno poročilo, ki ga je nato poslal naprej. Halucinacije umetne inteligence so tako pogoste, da je leta 2023 to postala celo Cambridgeva beseda leta. Zato je toliko bolj neverjetno, da v vojski na vse kriplje pospešujejo njeno rabo. Platforma GenAI.mil vsebuje več orodij, med katerimi je Gemini privzeta izbira, a imajo tudi Claude, Grok in druge. Opozorila so glasna, a se umetna inteligenca kljub temu množično uporablja celo na bojiščih. [st.slika 76637]]]>team@slo-tech.com (Matej Huš)Znanost in IThttps://slo-tech.com/novice/t857107Sun, 20 Sep 2026 12:34:32 +0200