<rss version="2.0" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"   xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/"> 
<channel> 
        <lastBuildDate>Sun, 09 Aug 2026 17:20:35 +0200</lastBuildDate>
	<title>Slo-Tech</title> 
	<link>https://slo-tech.com</link> 
	<description>Slo-Tech novice RSS feed</description> 
	<pubDate>Sun, 09 Aug 2026 17:20:35 +0200</pubDate> 
<item><title>Kalshi omogo&#269;a stave na rezultate klini&#269;nih preizkusov zdravil</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855824</link><content:encoded><![CDATA[Ko je pred slabim mesecem dni napovedni trg Kalshi <a href="https://www.reuters.com/legal/litigation/kalshi-allow-bets-clinical-trials-fda-decisions-2026-07-16/">napovedal</a> uvedbo stav na izide kliničnih testov za zdravila, pri čemer sodeluje s podjetjem AppliedXL za spremljanje kliničnih testov, je marsikdo privzdignil obrvi. Kalshi je tedaj dejal, da bo storitev vlagateljem omogočala stave na usodo posameznega zdravila, ne pa le stav na uspešnost celotnega podjetja, kar lahko trenutno to počno na borzi z vložki v delnice podjetij.

Kalshi in Polymarket, ki sta največja ponudnika napovednih trgov, sta bila v preteklosti že tarča kritik, ker omogočata stave na dogodke, kot so vojaški napadi, in ker ne storita dovolj za preprečevanje trgovanja z notranjimi informacijami. Stave na izide kliničnih testov <a href="https://www.npr.org/2026/08/07/nx-s1-5922530/patients-betting-kalshi-polymarket-clinical-trials">pa so po mnenju številnih udeležencev</a>, od zdravnikov do bolnikov, obsojanja vredne.

Raziskovalci ob tem opozarjajo tudi na konflikte interesov in tveganja, če v stavah sodelujejo tudi udeleženci kliničnih testov. Jack Such, tiskovni predstavnik Kalshija, odgovarja, da bodo tovrstne stave nov vir informacij, ki bodo lahko investitorjem v pomoč pri odločitvah. Dodaja, da se na borzah dogajajo za več velikostnih razredov večje stave, pa niso prepovedane, obenem pa dogajanje na borzi raziskovalcem ne daje nobenih informacij. Ni sicer jasno, kako si Such predstavlja, da bi stave na rezultate kliničnih testov dodatno informirale raziskovalce. Kalsi je sicer <a href="https://kalshi.com/biotech?utm_campaign=kalshi-launches-biotech-prediction-markets-pilot-program&utm_medium=referral&utm_source=news.kalshi.com">objavil belo knjigo</a>, v kateri trdi, da odprta baza o verjetnosti uspeha posameznih terapij ljudem daje dodatne informacije.

David Tsai iz nekega biotehnološkega podjetja v San Franciscu je zagnal spletno peticijo, ki <a href="https://www.change.org/p/ban-prediction-markets-from-betting-on-the-outcomes-of-life-saving-clinical-trials">si prizadeva za prepoved tovrstnih stav</a>. Pravi, da je tveganje preprosto preveliko, in ob tem navaja nekaj možnih zlorab. Če bi farmacevt, ki sodeluje v preizkusu, stavil na negativen rezultat, bi lahko skladiščil zdravilo pri drugačni temperaturi ali spremenil odmerjanje. Gre za hude kršitve, ki pa jih stavnice vsaj posredno vzpodbujajo.

[st.slika 76549]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76549.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855824</guid><pubDate>Sat, 08 Aug 2026 12:10:21 +0200</pubDate></item><item><title>Sandisk &#382;e prodal ve&#269; kot polovico SSD-jev za naslednji dve leti</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855823</link><content:encoded><![CDATA[Nenehno poročamo o visokih cenah pomnilnika, a tudi čipi za SSD-je se močno dražijo. Pogled v prihodnost ravno zanje <a href="https://www.heise.de/news/Eine-einzige-Herstellerfolie-zeigt-wie-schlecht-es-um-SSD-Preise-steht-11403644.html">razkriva Sandiskovo poslovno poročilo</a>, saj je Sandisk drugi največji proizvajalec SSD-jev, ki ne proizvaja pomnilnika. Za razliko od Samsunga, SK Hynixa in Microna so torej Sandiskove napovedi res skorajda v celoti posledica dogajanja na trgu SSD-jev.

V poročilu so pojasnili, da z velikimi institucionalnimi kupci sklepajo dolgoročne pogodbe, ki se imenujejo NBM (<em>new business model</em>). Te se sklepajo za štiri ali pet let, kupci pa so izključno sestavljavci superračunalnikov, podatkovnih centrov in podobno, ne pa tudi prodajalci namiznih računalnikov, prenosnikov ali pametnih telefonov, od katerih kupujemo potrošniki.

NBM-je imajo sklenjene z osmimi velikimi strankami. V naslednjih dvanajstih mesecih so jim prodali že polovico proizvodnih kapacitet, še leto pozneje pa kar dve tretjini. To seveda pomeni, da bo na voljo še manj SSD-jev za izdelke za končne potrošnike. Takšna odločitev je razumljiva, ker so tako cene in marže mnogo višje. Vseh osem NBM-jev ima najnižjo ceno 94 milijard dolarjev, verjetno pa bodo zaslužili še več, ker vsebujejo klavzulo o prilagajanju cen tržnim razmeram. Cene se večinoma določajo v pasovih, kjer sta znana najvišja in najnižja možna cena, najnižja možna cena pa praviloma ustreza trenutnim tržnim cenam.

V minulem četrtletju je Sandisk ustvaril devet milijard dolarjev prihodkov in sedem milijard dolarjev čistega dobička. Še leto dni pred tem je ustvaril 23 milijonov dolarjev izgube. Kioxia, največji proizvajlec SSD-jev, je v drugem kvartalu letos ustvaril 11 milijard dolarjev prihodkov, a le 5,3 milijarde dolarjev dobička, ker so stroški in davki na Japonskem višji.[st.slika 76548]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76548.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855823</guid><pubDate>Sat, 08 Aug 2026 11:37:12 +0200</pubDate></item><item><title>Tajvan in Ju&#382;na Koreja po izvozu prvikrat prehitela Japonsko</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855822</link><content:encoded><![CDATA[Bili so časi, zlasti v 80. letih minulega stoletja, ko se je zdelo samoumevno, da bo Japonska naslednja gospodarska velesila na svetu. Leta 1989 je njen borzni trg obsegal dobrih 40 odstotkov globalne tržne kapitalizacije, bruto družbeni proizvod na prebivalca je bil večji od ameriškega, Japonska pa je bila drugi največji izvoznik na svetu. Sledila je huda streznitev in dve izgubljeni desetletji, Japonska pa ni nikoli več dosegla tako velikih številk. Po enem izmed pomembnih kazalnikov - po izvozu - sta jo letos <a href="https://asia.nikkei.com/business/tech/semiconductors/south-korea-taiwan-top-japan-in-exports-for-first-time-on-ai-boom">prehitela</a> celo Tajvan in Južna Koreja, kar se ni bilo zgodilo nikdar prej. Razlog so seveda čipi.

V prvem letošnjem polletju je izvoz tajvanskih in južnokorejskih podjetij močno narasel, ker je globalno povpraševanje po čipih vseh vrst - za pomnilnik, SSD in procesorje - eksplodiralo. V prvih šestih mesecih je Japonski izvoz znašal 384 milijard dolarjev, tajvanski 416 milijard dolarjev, korejski pa celo 496 milijard dolarjev. Japonski izvoz je v primerjavi z lanskim letom zrasel za 10 odstotkov, tajvanski in korejski pa za 50 odstotkov!

Gonilne sile so seveda TSMC, ki na Tajvanu proizvaja različne čipe, in pomnilniška giganta Samsung in SK Hynix. Izvoz, ki je odpadel na čipe, je v Južni Koreji znašal 149 milijard dolarjev, na Tajvanu pa 133 milijard dolarjev. Državi sta močno odvisni od tega sektorja, ki obsega že 30 odstotkov izvoza in tudi znaten delež BDP. Tudi japonska podjetja so aktivna na polprevodniškem trgu, a niso specializirana za trenutno najdonosnejše niše.[st.slika 76547]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76547.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855822</guid><pubDate>Sat, 08 Aug 2026 11:37:05 +0200</pubDate></item><item><title>Meta mora v sklad za odpravo posledic uporabe dru&#382;benih omre&#382;ij vpla&#269;ati &#x161;e 567 milijonov dolarjev</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855811</link><content:encoded><![CDATA[Sodišče v Novi Mehiki je odločilo, da mora Meta plačati dodatnih 567 milijonov dolarjev zaradi škode, ki jo njene aplikacije povzročajo mladim uporabnikom. Že marca letos je sodišče <a href="https://www.bloomberg.com/en/news/thp/2026-03-24/urgent-new-mexico-jury-finds-meta-violated-consumer-protection-law-at-trial-about-child-safety">razsodilo</a>, da mora Meta plačati 375 milijonov dolarjev globe, dodatni znesek pa bo šel v sklad za odpravljanje posledic in škode zaradi uporabe družbenih omrežij. Prvotna globa se je nanašala na 75.000 dokazanih kršitev zakonodaje, drugi znesek pa je odškodnina za odpravo posledic. Kar 420 milijonov dolarjev je namenjenih zdravljenju, 147 milijonov dolarjev pa preventivi.

Sodnik Bryan Biedscheid je Meto označil kot javno nadlogo, ki ima škodljive vplive na javno zdravje, podobno kot onesnaženje zraka. Meta je tovarna, ki proizvaja oglase in vsebino, psihološka škoda na otrokih pa onesnaženje, ki ga mora Meta odpraviti, je dejal. Zato je Meti naložil financiranje sklada za odpravljanje posledic. Najbolj znane Metine platforme so Facebook, WhatsApp in Instagram.

Tožba v Novi Mehiki je prelomna, še zdaleč pa ni edina. Podobni postopki tečejo tudi v številnih drugih ameriških zveznih državah. Visoka odškodnina je po odločitvi sodišča namenjena pokrivanju škode v Novi Mehiki; če bi podobno odločile še druge zvezne države, bi to Meto stalo več deset milijard dolarjev.

<a href="https://www.kob.com/new-mexico/nm-court-orders-meta-to-pay-567m-make-changes-for-underage-users/">Poleg denarne kazni so Meti naložili tudi določene spremembe</a>. V Novi Mehiki bo morala uvesti preverjanje starosti in izrecno zahtevati dokazilo, da so uporabniki starejši od 13 let ali od 18 let. Dokler ga uporabnik ne bo predložil, se bo štelo, da starostnega pogoja ne izpolnjuje, njegov račun pa bo blokiran (za mlajše od 13 let) ali omejen (za mlajše od 18 let). Meta mora tudi olajšati prijavljanje računov mladoletnih in vzpostaviti pritožbene mehanizme. Državi bo morala redno poročati o napredku. Mladoletni uporabniki med 22. in 7. uro ne smejo prejemati potisnih obvestil, med šolskim letom pa tudi od 8. do 15. ure. Število všečkov zanje ne bo več vidno, uporaba pa bo omejena na 90 ur mesečno (Facebook in Instagram).[st.slika 76546]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76546.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855811</guid><pubDate>Sat, 08 Aug 2026 07:40:24 +0200</pubDate></item><item><title>ByteDance trenira najve&#269;ji model umetne inteligence doslej</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855810</link><content:encoded><![CDATA[ByteDance, ki ga poznamo kot lastnika TikToka, <a href="https://www.reuters.com/technology/bytedance-targets-mega-ai-model-nearing-anthropics-mythos-ft-reports-2026-08-07/">pripravlja veliki jezikovni model</a>, s katerim želi preseči tudi veliki Anthropicov Mythos. Dosedanji največji kitajski model je Moonshotov Kimi K3, ki ima 2800 milijard parametrov, novi ByteDanceov model pa bo imel trikrat več parametrov, torej 10.000 milijard. Po poročanju virov blizu podjetja so nedavno začeli prvo fazo priprave (pre-training), ki traja od tri do šest mesecev, ki ji potem sledi še fino prilagajanje (<em>fine tuning</em>).

Velikost Mythosa 5 uradno ni znana, poznavalci pa jo ocenjujejo na 8.000 milijard parametrov. Nekoliko šibkejši Fable 5 naj bi sestavljalo 5.000 milijard parametrov. Število parametrov je pomemben dejavnik, od katerega je odvisna zmogljivost modela, še zdaleč pa ni edini. Zato seveda ne moremo trditi, da bo novi ByteDanceov model boljši od Antropicovih, se jim bo pa verjetno zelo približal. 

Kitajska podjetja že vse od preplaha konec minulega leta, ko je DeepSeek celo zatresel zahodne borze, dokazujejo, da pri razvoju modelov umetne inteligence ne zaostajajo veliko. Čedalje jasneje je tudi, da želijo Zahod prehiteti. Moonshot in Alibaba sta nedavno predstavila svoja nova modela, ki sta bila slabša zgolj od Anthropicovega modela Fable 5 (Mythos smrtnikov namreč ni dostopen).[st.slika 76545]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76545.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855810</guid><pubDate>Fri, 07 Aug 2026 21:37:15 +0200</pubDate></item><item><title>Spletne strani za&#269;ele stre&#269;i oglase za agente umetne inteligence</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855808</link><content:encoded><![CDATA[Ena izmed bojazni upravljavcev spletnih strani, spletnih trgovin in drugih storitev je bila neobčutljivost agentov umetne inteligence, ki se na strani odpravijo z jasno določeno nalogo in jih oglasi ne ganejo. Ker novi problemi terjajo inovativne rešitve, je Time Magazine začela na spletni strani za agente umetne inteligence <a href="https://www.theregister.com/ai-and-ml/2026/08/05/time-magazine-has-a-separate-version-of-its-website-with-ads-only-ai-can-see/5283640">prikazovati posebne oglase zanje</a>. Ljudje teh oglasov nikoli ne vidijo, ker so namenjeni izključno umetni inteligenci. Logika je preprosta: agentje se učijo od vsega, kar vidijo, kar seveda vključuje tudi reklame.

Nemški razvijalec programov Vincent Schmalbach <a href="https://www.vincentschmalbach.com/time-serves-ai-bots-a-different-website/">je opazil</a>, da ima Time Magazine dve verziji spletne strani. Ljudje vidijo revijo, umetna inteligenca pa stran, ki je oskubljena vsebine, a polna oglasov. Ko je stran obiskal kot človek (polje User-agent je nastavil na Chrome), je bilo vse normalno (text/html). Ko se je prelevil v robota (polje User-agent kot ClaudeBot), je dobil manjšo stran (text/markdown). Enako se je zgodilo tudi, ko se je predstavil kot SearchBot (OpenAI) in PerplexityBot. Da stran nima nepotrebnega oblikovanja, temveč le besedilo, ki je namenjeno agentu, je seveda logično. Zanimivo pa je, da so dobili še posebne oglase.

Ob tem dodajmo, da sta agenta GPTBot in ChatGPT-User v celoti blokirana, stran se jima sploh ne odpre. Tovrstne zaščite so seveda sorazmerno neučinkovite, saj se lahko vsakdo predstavlja kot karkoli. Kaže pa, da bodo oglasi z nami še dolgo vrsto let in da če jih bodo začeli brati ter upoštevati še agentje, se nam obeta nepredvidljiva prihodnost.[st.slika 76544]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76544.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855808</guid><pubDate>Fri, 07 Aug 2026 21:23:05 +0200</pubDate></item><item><title>Saga s cepivom mRNA proti gripi v ZDA sre&#269;no kon&#269;ana</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855787</link><content:encoded><![CDATA[Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je po burni zgodovini vendarle odobrila cepivo proti gripi proizvajalca Moderna, ki uporablja tehnologijo mRNA. Cepivo mFLUSIVA (mRNA-1010) je prejelo dovoljenje za uporabo pri starejših od 50 let. Že junija je neodvisni odbor za cepiva <a href="https://slo-tech.com/novice/t854756">soglasno priporočil odobritev cepiva</a>, FDA pa si je postavila rok 5. avgust za odločitev. To se je sedaj tudi <a href="https://feeds.issuerdirect.com/news-release.html?newsid=4801915282452025&symbol=MRNA">zgodilo</a>.

V nekih drugih časih bi bila odobritev cepiva, ki je prejelo soglasno podporo odbora, povsem tehničen korak, ki ne bi upravičeval posebne pozornosti. To pot pa je bila usoda cepiva precej manj gotova, saj je v začetku leta FDA celo <a href="https://slo-tech.com/novice/t850998">zavrnila obravnavo vloge</a>, nato pa si je <a href="https://slo-tech.com/novice/t851164">premislila</a>. Ameriški minister za zdravje je močno nenaklonjen cepivom, zato je tudi preoblikoval sestavo odborov.

Z odobritvijo cepiva sicer vse prepreke še niso premagane. Da se bo v praksi začelo množično uporabljati, mora novi protokol zdravljenja sprejeti še Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) in njegov svetovni odbor za cepilne prakse (ACIP).  ACIP trenutno ne deluje, ker je minister za zdravstvo vanj skušal imenovati ljudi brez ustreznih strokovnih znanj, kar je sodišče blokiralo. Tudi zvezni programi za promocijo cepljenja so pod pritiskom in se ukinjajo. Dokler ACIP ne priporoči programa, večina zavarovalnic cepljenja ne bo financirala. Čeprav je Moderna pripravila cepivo že za to zimo, v ZDA pričakujejo večje količine porabljenega cepiva šele v zimi 2027/28.

[st.slika 76453]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76453.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855787</guid><pubDate>Fri, 07 Aug 2026 06:10:06 +0200</pubDate></item><item><title>BMW v vozilih za&#269;el predvajati reklame</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855788</link><content:encoded><![CDATA[Lastniki bmwjev so ta teden upravičeno nejevoljni, saj so se v njihovih vozilih začele predvajati reklame. Na sredinski konzoli <a href="https://www.theautopian.com/bmw-is-showing-commercials-on-their-cars-dash-screens-and-they-want-you-to-think-its-a-treat/">se bo zagonu vozila predvaja cenena animacija</a>, ki vabi v kino gledat novi film o Spidermanu. Poročila o tej nadlogi so se najprej razširila na internetu, ko so se pritoževali vozniki, kasneje pa je dogodke BMW uradno potrdil.

V podjetju so zapisali, da je animacija del širšega partnerstva s filmom. Nekatera vozila, med njimi v BMW iX3, so nastopila tudi v filmu, na rdeči preprogi pa so celo predstavili posebno različico iX3. Gre seveda za film <a href="https://www.imdb.com/title/tt22084616/">Spider-Man: Brand New Day</a>, ki prihaja v kinematografe po svetu. V vozili se bo reklama predvajala od 27. julija do 10. avgusta (skoraj pri koncu smo) v več kot 70 državah. Pogoj je BMW Operating System 7, 8, 8.5, 9 ali BMW Operating System X v vozilih, izdelanih po juliju 2020.

<a href="https://www.reddit.com/r/BMW/comments/1v802of/got_this_commercial_in_my_car_today_as_part_of/">Vozniki so besni.</a>

[st.slika 76543]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76543.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855788</guid><pubDate>Fri, 07 Aug 2026 06:09:58 +0200</pubDate></item><item><title>Mehi&#x161;ka univerza poizkusila s spletnimi sprejemnimi izpiti, rezultat katastrofa</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855743</link><content:encoded><![CDATA[Letos je največja mehiška univerza UNAM sprejemne izpite prvikrat organizirala prek spleta, na njih pa je sodelovalo več kot 160.000 mladih. Da ne bi goljufali, so morali na računalnike namestiti poseben brskalnik LockDown Browser podjetja Respondus, ki jim je onemogočil zapuščanje okna z izpitom, in programsko opremo za nadzor prek vgrajene spletne kamere. Univerza je uporabljala umetno inteligenco, ki je sproti preverjala, ali je na kamerah zaznati goljufanje, hkrati pa je potek izpita nadzorovalo več kot sto ljudi. <a href="https://www.nytimes.com/2026/07/31/world/americas/unam-college-entrance-exam-mexico.html">Rezultat je bil kljub temu katastrofalen.</a>

Kaj točno je šlo narobe, še ugotavljajo, a rezultati so jasni. V minulih petih letih je več kot sto točk doseglo 3,5 odstotka kandidatov, več kot sto deset točk pa 0,9 odstotka kandidatov (možnih točk je 120). Letos je bilo takih kandidatov 16,3 in 5,5 odstotka. Kako neki so bili letos kandidati toliko uspešnejši, je ugotavljajo, vsem pa je jasno, da rezultati niso verodostojni. Univerza je imenovala delovno skupino, ki je preverila vse dogajanje in podala priporočila, kako težavo odpraviti.

Rešitev bo kandidate vznejevoljila, saj bodo morali vsi uspešni kandidati še enkrat na izpit. Z drugimi besedami, več kot 58.000 kandidatov, ki je doseglo vsaj toliko točk, kot bi v kateremkoli izmed preteklih petih let zadoščalo za vpis, bodo morali še enkrat na izpit. Na koncu bodo sprejete kandidate izbrali izmed njih, približno 20.000 mest je razpisanih.

Univerza se je za zaplet opravičila, a druge rešitve zagate ne vidijo. Ker se predavanja začnejo 10. avgusta, bo treba izpite organizirati kmalu, a podrobnosti še niso znane. 

[st.slika 76540]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76540.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855743</guid><pubDate>Tue, 04 Aug 2026 19:41:22 +0200</pubDate></item><item><title>Evropska vesoljska agencija razvija svojo raketo za ve&#269;kratno uporabo</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855744</link><content:encoded><![CDATA[V vesoljskem centru Esrange blizu švedske Kirune je Evropska vesoljska agencija s podjetjem ArianeGroup na tleh uspešno <a href="https://europeanspaceflight.com/arianegroup-completes-themis-wet-dress-rehearsal/">preizkusila prvostopenjsko raketo Themis</a>, ki se lahko uporabi večkrat. Gre za prototip evropske rakete, ki jo poganjata utekočinjeni kisik in metan, je 23. julija uspešno prestala preizkus, kar so javnosti <a href="https://www.esa.int/Enabling_Support/Space_Transportation/Future_space_transportation/Major_rehearsal_takes_Themis_one_step_closer_to_flight">sporočili</a> z enotedensko zamudo.

Med preizkusom so simulirali predvzletno zaporedje, niso pa uporabili goriva. Namesto kisika in metana so pretakali utekočinjeni dušik, ki ne more povzročiti požara ali eksplozije. Temperature so dosegle -200 °C, kar je primerljivo s pogoji med letom. Raketo so v Esrangu začeli testirai že lani, <a href="https://europeanspaceflight.com/arianegroup-completes-themis-integration-ahead-of-combined-tests/">in sicer so jo septembra postavili pokonci</a>.

V tokratnem testu so preverjali, ali sistem pravilno deluje pod nizkimi temperaturami in visokimi tlaki. Prototip je visok 28 metrov in uporablja motorje Prometheus, ki jih je možno zagnati večkrat. Ko bo Themis prvikrat poletel, želijo z njim doseči višino 100 metrov in ga nato nadzorovano vrniti. Za časovno primerjavo povejmo, da je SpaceX s svojim Grasshopperjem to prvikrat storil leta 2013. Themis je prototip prve evropske rakete za večkratno uporabo, ki jo razvija ArianeGroup z več partnerji. Kdaj bo letela v komercialnih plovilih, je še prezgodaj špekulirati, najbrž pa v naslednjem desetletju.

[st.slika 76541]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76541.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855744</guid><pubDate>Tue, 04 Aug 2026 19:41:15 +0200</pubDate></item><item><title>Na lingvisti&#269;ni olimpijadi letos brez medalj</title><link>https://slo-tech.com/novice/t855745</link><content:encoded><![CDATA[V Bukarešti se je končala <a href="https://iol2026.ioling.org/">23. mednarodna lingvistična olimpijada</a>, ki je potekala od 26. julija do 2. avgusta letos. Na tekmovanju so Slovenijo zastopali tudi štirje dijaki, ki pa so bili malce prekratki za medalje. Med okoli 250 nastopajočimi iz več kot 40 držav je <strong>Ela Biasizzo</strong> (Gimnazija Vič) osvojila pohvalo. Nastopili so še <strong>Lucija Kutin</strong>, <strong>Rok Lavrič</strong> (oba Gimnazija Bežigrad) in <strong>Ivan Tušek</strong> (Gimnazija Škofja Loka).

Lingvistična olimpijada od tekmovalcev terja reševanje nalog, ki so povezane z analizo in razvozlavanjem neznanih jezikov.  Prireditelji vsako leto izberejo zelo izolirane jezike, ki niso znani nobenemu tekmovalcu, a to ne predstavlja ovire. Za uspeh namreč ni potrebno poznavanje več jezikov, temveč dobro znanje logike in splošnega jezikoslovja. Tudi zato je <a href="https://zotks.si/tekmovanje/logika-za-dijake-in-studente/">vstopnica</a> za tekmovanje v Sloveniji uspeh na državnem tekmovanju iz logike za dijake 3. in 4. letnikov. Med letom se potem dodatno urijo, ekipa pa se izbere na izbirnem testu.

Na olimpijadi sta dva tekmovalna dneva. Prvi je namenjen individualnemu tekmovanju, drugi pa še ekipnemu. Letos so ekipni prvaki postali Nemci. Prihodnje leto bo tekmovanje v Bangkoku. Leta 2012 je olimpijada potekala v Sloveniji, največji uspeh pa je bila zlata medalja Bresta Lenarčiča leta 2024. Doslej je Slovenija osvojila eno zlato medaljo, pet srebrnih medalj in 11 bronastih medalj v posamični konkurenci ter eno zlato v ekipni konkurenci (2019) in dve bronasti.

[st.slika 76542]]]></content:encoded><media:content url="https://static.slo-tech.com/76542.jpg" expression="full" type="image/jpg"></media:content><author>team@slo-tech.com (Matej Huš)</author><category>Znanost in IT</category><guid isPermaLink="true">https://slo-tech.com/novice/t855745</guid><pubDate>Tue, 04 Aug 2026 19:41:08 +0200</pubDate></item></channel> 
</rss> 